Vse, kar morate vedeti o Kočevskem

Miha Ogorelec je domačin iz Kočevja in odličen poznavalec tamkajšnje narave, gozdov in živalstva. Je tudi lokalni vodnik za sledenje in opazovanje divjih živali ter tako prava enciklopedija informacij. Prosili smo ga, da nam poda odgovore na vaša najpogosteje postavljena vprašanja in dileme.

#1 Bom med tekom srečal medveda?

Miha : “Kočevska je upravičeno znana kot dežela medvedov. V Sloveniji je ravno na Kočevskem medvedov največ. Treba pa je vedeti, da se medvedi bojijo ljudi in naredili bodo vse, kar je v njihovi moči, da se nam bodo izmaknili.

Tudi sam živim na Kočevskem, pa poredko vidim medveda v gozdu, na prostem. V vašem primeru, da boste medveda videli na trailu, je možnost zelo, zelo, zelo majhna. Če ga boste pa že videli, bo ta bežal stran in zato strah in bojazen nista potrebna.”

#2 Kako ravnati ob srečanju medveda v naravi?

Miha: “Če imamo to veliko srečo, da v naravi srečamo medveda, se lahko predvsem veselimo. V veliki večini nas že opazi in se nam umika in v tistem trenutku šele mi opazimo njega. Treba je vedeti, da medved človeka ne želi napasti in do napada v bistvu pride samo, če ga presenetimo ali prestrašimo.

Zato če srečamo medveda, mu mirno govorimo in se ritensko umikamo nazaj. Nikakor ne kričimo, ne vzklikamo in ne mahamo, saj s tem lahko spodbudimo nezaželen odziv.”

#3 Katere živali še prebivajo v kočevskih gozdovih?

Miha: “Če boste med tekom srečali katerokoli žival, se lahko predvsem veselite. To velja tudi za zveri: volk, ris, medved … Vse te zveri imajo nekaj skupnega: bojijo se ljudi in se bodo ljudem umaknile.

Če izpostavim mogoče najbolj zavedenega, volka, kjer je največ napačnih informacij, lahko povem, da že več desetletij ni nobenega napada na človeka, ravno volk je tista žival, ki se vam bo najhitreje izmaknila.”

#4 Zakaj je narava na Kočevskem tako posebna?

Miha: “Posebnost Kočevskega je, da ima veliko pragozdov in pa tisti gozdovi, ki so, so v bistvu v državni lasti in se z njimi profesionalno dela. To pomeni, da imamo posebni način gospodarjenja, kjer je gozd stalno prisoten. Nikoli ne delamo golosekov, tukaj so tudi profesionalni gozdarji, ki skrbijo zanj in je gozd zelo divji in neokrnjen.

Mogoče lahko dopolnimo še to, da je na Kočevskem več kot 90 % celotne površine obdane z gozdom. Ravno zato je narava tako posebna. V naših gozdovih najdemo tudi vse tri velike zveri, kar je tudi ena posebnost naših gozdov, ker v večinskem delu Evrope teh treh zveri ne moremo najti. To so volk, medved in ris, pa še veliko ostale divjadi.

Lahko dodamo tudi to, je Kočevska zaradi svoje gozdnatosti ena najmanj poseljenih območij v Sloveniji. Drugače povedano – ko se mi odpravimo na izlet na Kočevskem, je velika verjetnost, da ne bomo srečali nikogar in bomo res v čisti naravi, kar se pa potem pozna tudi pri živalih  in pri tem, da so tukaj živali res lahko v divjini.

Posebnost so tudi pragozdovi, ki jih imamo na Kočevskem kar 6. Izmed tega lahko izpostavimo pragozd Krokar, ki je tudi od 2017 tudi pod UNESCOm. Ta pragozd je poseben zaradi tega, ker je bil pravzaprav genski zaklad za bukev, ki trenutno naseljuje celotno Evropo. Po ledeni dobi je namreč bukev preživela samo na območjih, kot je Krokar in iz tukaj izvirajo vse bukve, ki so potem nazaj naselile celotno Evropo.

Poleg tega bosta tako 60 kot 30 kilometrov dolga trasa speljani tako, da bo del poti ob robu pragozda Rajhenavski rog, ki nekako predstavlja osrčje Kočevskega roga. V pragozd seveda ne vstopamo, saj je pragozd ravno zato, ker v njem nič ne ukrepamo niti se ne sprehajamo in je res prepuščen naravi.

Ne smemo pa pozabiti na ves ostali živalski in rastlinski svet. Na Kočevskem se ogromno dogaja tudi zaradi prisotnosti številnih jam, torej kraškega sistema. Tukaj imamo prav posebne endemite, zelo številčne so tudi ptice, posebne sorte žuželk in vse ostalo v naravi.

Se pravi veliko narave zaradi veliko gozdov in zaradi tega je to neka posebnost. Koščki narave, ki so še posebej zanimivi, pa so seveda tudi stare zapuščene Kočevarske vasi, kjer je narava v nekaj desetletjih nekdanja naselja spremenila v divjino in raj za živali. Sledi teh starih vasi po navadi najlažje najdemo ravno po teh starih sadovnjakih in staremu sadju, ki je še ostalo, hkrati pa so te stare jablane in hruške odličen vir hrane v gozdu za živali. Eden izmed razlogov, zakaj je narava na Kočevskem res neokrnjena in divja pa je zato, ker je večina predelov težko dostopnih, še vedno nimajo signala in tudi niso primerni za naselitev zaradi pomanjkanja tekoče vode.”

#5 Kje se lahko osvežimo po teku?

Miha: “Po teku se lahko osvežimo v Kočevskem oziroma Rudniškem jezeru. Jezero je umetnega nastanka oziroma in je nastalo, ko se je nehalo izkopavati premog. V rudniku so do leta 1978 kopali rjavi premog. Takrat je voda napolnila kotanjo, trenutno pa je jezero precej globoko – okoli 36 metrov in obsega približno 39 kvadratov, pot okoli jezera pa meri 3 kilometre.

Jezero ima zelo čisto vodo, na kar kaže tudi velika količina žvepla v vodi. Kot kazatelji čiste vode so tudi potočni raki, ki jih je v jezeru veliko, veliko pa je tudi rib. Prevladujejo krapi, kleni, linji, somi, ščuke in podobno. Jezero je pomembno tudi zaradi ptic. Tam gnezdijo številne vrste ptic in so zelo primerne za opazovanje.

Sam začetek tras in konec oziroma cilj bo v neposredni bližini jezera. Ko bodo tekači prišli v cilj, bodo lahko praktično takoj iz pomolov skočili v vodo in se tako ohladili.”